Levkemija
Levkemije so maligne bolezni krvi in krvotvornih organov, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega širjenja v levkocitno vrsto usmerjenih celic v kostnem mozgu. Ta nato povzroči nenadzorovano razraščanje in kopičenje nenormalnih in zelo nezrelih belih krvničk, ki s svojo rastjo v kostnem mozgu izrivajo zdrave krvne celice, ki jih potrebujemo za normalno življenje. Posledično je tvorba normalnih belih in rdečih krvničk ter krvnih ploščic ovirana. Posledice so spontane krvavitve, ponavljajoče se okužbe (npr. pljučnice) in klinična slika slabokrvnosti.
V grobem se loči med akutno levkemijo (limfoblastna in mieloblastna), za katero je značilen zelo hiter nastanek in nato dinamika simptomov, ter kronično levkemijo (limfocitna in mieloična). Pri slednjih se simptomi in morebitne težave razvijajo več let.
Akutne levkemije
Akutna limfoblastna levkemija (ALL)
Akutna mieloblastna levkemija (AML)
Za AML in ALL je značilno, da se osnovna levkemična celica namnoži v »nešteto« nefunkcionalnih celic. Te izpodrinejo zdrave celice v kostnem mozgu. Posledica so slabokrvnost ali anemija ter nagnjenost k spontanim krvavitvam in k ponavljajočim se okužbam. Razlika med tema podvrstama levkemije je v vrsti nezrelih celic, ki se razraščajo.
Število na novo odkritih bolnikov z akutnimi levkemijami v Sloveniji je vsako leto med 60 in 70. Praviloma gre za bolezen starejših ljudi, vendar se lahko pojavi tudi pri dojenčkih, otrocih in najstnikih. ALL je najpogostejša rakava bolezen pri otrocih.
Simptomi pri akutni levkemiji:
- zadihanost,
- bleda koža,
- počasno celjenje ran,
- dolgotrajne krvavitve,
- nočno potenje,
- blaga vročina,
- modrice,
- rdeče pike pod kožo,
- bolečine v sklepih in kosteh,
- utrujenost,
- pljučnice,
- okužbe.
Kronične levkemije
Kronična limofocitna levkemija (KLL)
Kronična mieloična levkemija (KML)
Pri kronični mieloični levkemiji (KML) so levkemične bele krvne celice na začetku videti skoraj povsem običajno, le njihovo število se nenormalno povečuje. Posledično zaradi svoje številčnosti upočasnijo krvni obtok, povzročijo povečanje jeter in vranice ter slabokrvnost. V Sloveniji vsako leto za KML na novo zboli od 12 do 20 bolnikov. Pri kronični limfocitni levkemiji (KLL), ki sicer sodi v skupino indolentnih ali nizko malignih NHL, se nenadzorovano množi v limfocitno vrsto usmerjena celica. Zato so težave enake kot pri prej navedenih indolentnih NHL, bolezen pa se najpogosteje odkrije naključno.
Simptomi pri kronični mieloični levkemiji:
- bleda koža,
- zadihanost,
- povečane bezgavke,
- pogoste okužbe,
- izguba telesne teže,
- manj energije,
- utrujenost,
- povečana jetra,
- povečana vranica.
Simptomi pri kronični limofocitni levkemiji:
- zadihanost,
- izguba telesne teže,
- povečani limfni vozli (povečane bezgavke),
- okužbe kože, dihal, ledvic in drugih organov,
- utrujenost,
- nočno potenje,
- vročina,
- povečana vranica.
Nekateri bolniki nimajo nobenih simptomov in za bolezen izvedo šele ob naključnem rutinskem pregledu.
Natisnjen Vodnik za bolnike z KML vam lahko pošljemo po pošti. Sporočite nam vaš naslov na: limfom.levkemija@gmail.com.
