Kot pri drugih boleznih je tudi pri levkemiji, limfomu in drugih oblikah krvnega raka pomembno, da simptome bolezni pravočasno prepoznamo in zgodaj začnemo zdraviti, saj je zdravljenje tako uspešnejše. To je tudi glavno sporočilo kampanje, namenjene ozaveščanju javnosti in splošnih zdravnikov o teh boleznih, ki so jo včeraj, ob svetovnem dnevu ozaveščanja o limfomu, začeli izvajati pri Slovenskem združenju bolnikov z levkemijo in limfomom.

Krvnih rakov je veliko vrst, skupno pa jim je to, da so znaki bolezni zelo splošni, zato jim ljudje pogosto ne posvečajo dovolj pozornosti in dolgo ne obiščejo zdravnika, je povedala Kristina Modic, predsednica združenja. Po besedah članov pogosto tako ravnajo tudi splošni zdravniki, ki predvsem pri mlajših ljudeh ne pomislijo na to, da se za temi znaki lahko skriva resna bolezen in jih ne napotijo na nadaljnje preiskave. S tem bi zgodaj odkrili bolezen, torej ko je ta še v nižjem stadiju in ima bolnik več možnosti za preživetje.

"Bolniki z agresivnim ne-Hodkinovim limfomom imajo, če je ta odkrit v nižjih stadijih in nimajo drugih neugodnih napovedi, 94 odstotkov možnosti, da preživijo štiri leta po postavitvi diagnoze. Pri enakem tipu limfoma v višjih stadijih bolezni in neugodnih napovednih dejavnikih je ta verjetnost le 55-odstotna," je ponazorila doc. dr. Barbara Jezeršek Novaković iz Onkološkega inštituta Ljubljana. "Počasi rastočih ne-Hodkinovih limfomov na žalost še vedno odkrijemo v več kot 90 odstotkih primerov v razširjeni obliki. Stadij ena in dva veljata za ozdravljivega v 45 odstotkih - to pomeni, da manj kot deset odstotkov bolnikov odkrijemo v tako nizkem stadiju, da bodo imeli možnost ozdravitve," je povedala. Stadijev tri in štiri s konvencionalnim zdravljenjem ni mogoče pozdraviti, ampak le zazdraviti.

Nujno izobraževanje

Hematologi redno izobražujejo splošne zdravnike na področju hematologije, rezultati tega pa se že kažejo, je prepričan prof. dr. Peter Černelč, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana. Tako so pred leti odkrili štiri bolnike z diseminiranim plazmocitomom na 100.000 prebivalcev, danes jih odkrijejo šest. Vendar zgolj osveščanje znotraj strokovnih krogov v zadnjih letih ni naredilo večjega preboja, "zato podpiramo vsako izobraževanje", je podprl kampanjo društva bolnikov.

Dobro izkušnjo z zgodnjim odkrivanjem bolezni ima novinar RTV Slovenija Igor Jurič, ki je Hodkinov limfom prebolel pred desetimi leti, ko je kot dopisnik delal v Berlinu. Na vratu se mu je pojavila bulica, ki je bila videti kot komarjev pik, a je čez tri mesece zrasla v več centimetrov veliko bulo. Takrat je vedel, da je čas za ukrepanje. Stopil je do prve ordinacije splošnega zdravnika, kjer ga je zdravnica temeljito pregledala in ga napotila k onkologu. Tja se je odpravil takoj po pregledu; zdravnik je že zaključeval delo, a ga je vseeno temeljito pregledal, postavil sum na limfom in ga napotil na nadaljnje preiskave. "Morda slovenski zdravniki bolnika predolgo opazujejo. Morali bi ravnati po črnem scenariju, kot je to naredila berlinska zdravnica, in najprej pomislili na najhujše ter potem črtati fatalne bolezni in priti do blažje," meni Jurič.

Černelč je povedal, da v Sloveniji bolnik ne more biti pregledan pri hematologu tako hitro, saj je internistov premalo, ne glede na vse večje potrebe pa se njihovo število še zmanjšuje - in s tem tudi dostopnost bolnikov do zdravnika. Hematolog doc. dr. Samo Zver se je strinjal, da imajo hematologi v ambulanti zelo malo časa za pogovor z bolniki, vendar naj si bolniki pravice do celovitega informiranja o svoji bolezni ne pustijo vzeti in naj na pogovor pridejo raje naslednji dan, ko zdravnik dela na oddelku in ima morda več časa za pogovor.

Znaki bolezni

Diseminiran plazmocitom je zelo pogosta bolezen starejših, je povedal Peter Černelč. Bolniki imajo pogoste pljučnice, zato morajo na to diagnozo pomisliti v pljučnih ustanovah, prizadetost skeleta, na kar morajo pomisliti ortopedi, ali jim pešajo oziroma odpovedujejo ledvice, kar zdravijo nefrologi. Ti specialisti morajo usmeriti bolnike do hematologov. Prvi znak Hodkinovega limfoma in agresivnega ne-Hodkinovega limfoma so običajno neboleče povečane bezgavke na vratu, v dimljah ali pod pazduhami, je povedala Jezeršek-Novakovićeva. Pri počasi rastočih limfomih pa se lahko povečane bezgavke zmanjšujejo in zato bolniki niso pozorni na te spremembe. Znaki so lahko podobni prehladu in drugim okužbam, zato mora splošni zdravnik, kadar se bezgavke povečujejo in se stanje bolnika kljub morebitni antibiotični terapiji ne izboljšuje, pomisliti tudi na limfom. Zelo dostopna diagnostika je punkcija bezgavk, ki jo na Onkološkem inštitutu izvajajo brez napotnice in vsak dan. Drugi simptomi - nočno potenje, hujšanje in povišana temperatura brez okužbe - se večkrat pojavljajo pri razširjeni obliki limfoma. Bezgavke se lahko povečajo tudi na manj vidnih mestih in pritiskajo na organe, bolniki zato kašljajo, oteka jim obraz, imajo bolečine v prsih, v trebuhu, motnje v odtoku seča, odvajanju blata... Pri nekaterih tipih limfoma bolezen lahko zaznajo samo s krvnimi preiskavami.

Bolezenski znaki so posledica razraščanja tumorja v bezgavkah ali organih, zaradi česar se organi povečajo, pri napredovani bolezni pa pride do odpovedi normalne proizvodnje krvnih celic. Posledica tega so slabokrvnost, pogoste septične okužbe in krvavitve. Že s pogovorom z bolnikom in s pregledom lahko zdravnik z veliko verjetnostjo oceni, koliko je bolezen napredovala, dokončno pa diagnozo postavijo s histološkim pregledom tkiva prizadetega organa, je še povedal Černelč.

Na sliki od leve proti desni: Igor Jurič, Barbara Jezeršek Novaković, Kristina Modic, Milena Remic in Peter Černelč)

Razmere na hematološkem oddelku še vedno neustrezne

Pri združenju bolnikov so opozorili na neuresničene obljube o obnovi Kliničnega oddelka za hematologijo, na katerem se zdravijo najtežji bolniki s krvnimi raki, ki potrebujejo presaditev kostnega mozga, in kjer razmere več ne dosegajo standardov, potrebnih za tovrstno zdravljenje. Tako so na neustrezne razmere opozorili že leta 2007 v odprtem pismu, nato je vodstvo UKC Ljubljana javno zagotovilo, da bo težave rešilo s selitvijo oddelka v prostore stare otroške kirurgije v pritličju UKC. Vendar se za to potrebna adaptacija prostorov še do danes ni začela.

Ministrstvo za zdravje je za adaptacijo letos zagotovilo denar, a ker ga UKC do maja ni začel črpati, so ga preusmerili drugam, je pojasnila Kristina Modic. Na ministrstvu so še zagotovili, da bodo, če bo UKC Ljubljana adaptacijo prepoznal kot prioritetno nalogo, poskušali poiskati možne finančne vire adaptacije. Na vprašanje, zakaj UKC Ljubljana ni začel črpati denarja za adaptacijo, je Peter Černelč odgovoril, da je ministrstvo od UKC zahtevalo, da začne projekt izvajati šele, ko bodo zaključeni vsi načrti, to pa se bo zgodilo novembra. "Ko bo to narejeno, pa zahtevamo, da se stvar na ministrstvu potrdi, še posebno ker je to eden redkih projektov v zdravstvu, ki se lahko samofinancira, saj se bo z izboljšanimi pogoji zdravljenja zmanjšala preventivna raba zdravil," je povedal.

Vir: Dnevnik.si
Tekst: Mojca Lorenčič