V sredo, 26. 8. 2026, smo skupaj s Sanjo Roškar, mag. psih., specialistko klinične psihologije, izvedli spletno posvetovalnico z naslovom »Kako se umiriti, ko je vsega preveč? Tehnike sproščanja za vsakdan.« Spoznali smo, kako prepoznati znake stresa, kako se ustaviti in umiriti telo ter kako si lahko pomagamo, ko nas preplavijo težke misli in skrbi.
Za začetek si lahko na tej strani preberete kratek povzetek vsebine, ki smo ga pripravili na podlagi posvetovalnice, ter dostopate do izročkov z vajami, ki jih je pripravila Sanja Roškar. Skupaj s Sanjo pripravljamo tudi novo knjižico za bolnike in svojce, namenjeno spoprijemanju s stresom in težkimi mislimi, v kateri bo zbranih še več praktičnih tehnik in priporočil.
Kako prepoznamo, da je vsega preveč?
Stres se lahko pokaže na različne načine. Telo pogosto reagira prej, kot sploh opazimo, da smo pod stresom – pojavijo se lahko napetost mišic, hitrejše ali plitvejše dihanje, razbijanje srca, nemir ali utrujenost.
Hkrati se lahko pojavijo težke misli, kot so »Ne zmorem več.« ali »Kaj če se zgodi kaj slabega?« Razmišljanje se lahko začne vrteti v krogu in težko ga je ustaviti. Stres vpliva tudi na naše vedenje – lahko se umaknemo, iščemo zagotovila, postanemo pretirano aktivni ali se težko lotimo vsakodnevnih stvari. Lahko se pojavijo tudi težave s spanjem.
Ko opazimo napetost: najprej se ustavimo
Ko opazimo, da se napetost stopnjuje, nam ni treba takoj rešiti vsega. Naredimo kratek premor in se najprej osredotočimo na svoje telo:
- usmerimo pozornost v telo in okolico;
- umirimo dihanje;
- poskusimo zmanjšati mišično napetost;
- šele nato razmišljamo, kaj je naš naslednji majhen korak.
Cilj sproščanja ni, da neprijetni občutki takoj izginejo. Sproščanje je veščina, ne preizkus, ki ga moramo »uspešno opraviti«.
Z vajo se učimo prepoznati svoje odzive in jih bolje obvladovati.
Poiščimo, kaj nam pomaga
Na posvetovalnici smo govorili o različnih tehnikah sproščanja in drugih načinih, s katerimi si lahko pomagamo. Ni ene prave tehnike, ki bi ustrezala vsem, prav tako se ni treba vedno sproščati s posebnimi tehnikami. Pomembno je, da opazimo in se naučimo, kaj nam v določeni situaciji pomaga in kaj nam je prijetno.
Včasih bo to umirjeno dihanje ali sproščanje mišic, drugič sprehod ali druga oblika gibanja, pogovor z nekom, ki mu zaupamo, glasba, ustvarjanje, čas z domačo živaljo, počitek ali kakšna druga dejavnost, ki nam pomaga preusmeriti pozornost in se umiriti.
Tudi pri tehnikah sproščanja izbiramo glede na to, kaj trenutno potrebujemo. Če smo telesno napeti, lahko poskusimo s postopnim mišičnim sproščanjem, če dihamo hitro ali plitko, z umirjanjem ritma dihanja. Če smo zelo utrujeni, pa je lahko najboljša izbira krajša, nežnejša vaja ali preprosto počitek.
Izročki z vajami za začetek
Med predavanjem je predavateljica Sanja Roškar predstavila številne tehnike sproščanja, med drugim različne dihalne vaje in tehniko postopnega mišičnega sproščanja. Nekatere od predstavljenih tehnik je podrobneje opisala tudi v krajših izročkih, ki si jih lahko shranite, natisnete ter jih preizkusite tudi sami:
- Dihalne vaje:
Različne dihalne vaje, med drugim trebušno dihanje, dihanje s podaljšanim izdihom, globoko dihanje, kvadratno dihanje in tehnika 4-7-8. - Tehnika postopnega mišičnega sproščanja;
Vaja, pri kateri izbrane mišične skupine nežno napnemo in nato sprostimo ter tako bolje prepoznamo razliko med napetostjo in sproščenostjo. - Dnevnik spremljanja izvajanja tehnik sproščanja
Preprost pripomoček za spremljanje, katere tehnike uporabljamo, v katerih situacijah in kako nam pomagajo.
Ko nas preplavijo misli in skrbi
Včasih se telo že nekoliko umiri, misli pa še vedno »tečejo na polno«. Takrat si lahko pomagamo tako, da opazimo, kaj si v določeni situaciji govorimo in ali nam ta misel pomaga ali škodi.
Neprijetnih misli ni treba na silo odpraviti. Lahko jih najprej prepoznamo in poimenujemo: »Zdaj me skrbi.«, »Opazim, da razmišljam o …« Nato lahko preverimo, kaj je dejstvo, kaj naša interpretacija ter kaj je trenutno v naših rokah.
USTAVI SE → ZADIHAJ → UMIRI TELO → OPAZUJ → PREPOZNAJ MISEL → IZBERI NASLEDNJI MAJHEN KORAK
Ko se nam zdi, da je vsega preveč, ni treba rešiti vsega naenkrat. Pomaga, da se osredotočimo na naslednjih nekaj minut in en majhen, konkreten korak, ki ga lahko naredimo zdaj.
Majhen korak je lahko nekaj povsem preprostega – nekaj počasnih vdihov, kozarec vode, kratek sprehod, telefonski klic ali nekaj minut počitka. Ni treba, da imamo takoj rešitev za vse. Najprej lahko poskrbimo zase v tem trenutku, nato pa ponovno pogledamo, kaj potrebujemo in kaj lahko naredimo danes.
Po psihološki nasvet tudi na Posvetuj.se
Če potrebujete pogovor ali imate vprašanje, povezano s čustvenim doživljanjem bolezni, stresom, skrbmi ali drugimi težkimi občutki, se lahko za krajši psihološki posvet obrnete tudi na strokovnjakinji, ki sta bolnikom s krvnimi raki in njihovim svojcem na voljo na Posvetuj.se, platformi Združenja L&L za brezplačne posvete s strokovnjakom.
Na platformi POSVETUJ.SE sta za bolnike in svojce na voljo dve psihologinji, s katerima se lahko posvetujete o vprašanjih, povezanih z doživljanjem bolezni in vsakdanjimi stiskami:
Pripravljamo tudi novo knjižico
In še ena novica: skupaj s Sanjo Roškar pripravljamo novo knjižico za bolnike in svojce, namenjeno prav spoprijemanju s stresom in težkimi mislimi. V njej bomo zbrali še več tehnik sproščanja ter drugih praktičnih priporočil za spoprijemanje z zahtevnimi situacijami – na primer ob čakanju na izvide, začetku zdravljenja, strahu pred ponovitvijo bolezni, pa tudi v vsakdanjih situacijah.
Sledite našim objavam – knjižica prihaja kmalu!
