Limfomi lahko prizadenejo celotno telo od glave do pete, tudi kožo. Limfom kože velja za »kameleona« v dermatologiji, saj lahko posnema številne druge bolezni kože, zato je za postavitev diagnoze vedno potrebna biopsija kože. V videu prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. in Jana Pahole, dr. med. predstavita to bolezen.
Vzrok za pojav limfoma kože ni povsem pojasnjen. Domnevajo, da so pri razvoju bolezni pomembni genetski in imunski dejavniki, morda tudi vpliv nekaterih virusov in drugih okužb. Vsekakor pa je limfom kože posledica nenadzorovanega razraščanja in maligne preobrazbe limfocitov primarno v koži. Bolezen prizadene predvsem ljudi med 50. in 60. letom starosti, pogosteje tudi starejši, bistveno redkeje pa mlajšo populacijo, čeprav lahko za kožnim limfomom zbolijo tudi otroci.
Več mesecev ali let trajajoča pordela, srbeča in luščeča žarišča na stranskih delih trupa ali na zgornjih ali spodnjih okončinah pri zdravnikih zbudijo sum na limfom kože. Pri nekaterih pacientih se lahko kožni limfom že od začetka kaže z difuzno rdečino kože celotne površine trupa ali okončin. Pot do diagnoze limfoma kože je sicer praviloma dolga; na osnovi anamneze, kliničnega pregleda ter specifičnih preiskav, s katerimi ugotovijo tip in razširjenost bolezni, jo postavi dermatolog.
Če je limfom kože omejen na kožo in ni prizadel notranjih organov, bolnike z lokalnimi zdravili, fototerapijo in včasih tudi z nekaterimi sistemskimi zdravili zdravijo dermatologi. Če ta zdravila niso učinkovita ali je bolezen razširjena, bolnik zdravljenje nadaljuje na Onkološkem inštitutu, pojasnjuje izr. prof. dr. Mateja Dolenc – Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije s Klinike za dermatovenerologijo UKC Ljubljana.
Takrat je bolezen običajno že v napredovali obliki in bolnika na Onkološkem inštitutu Ljubljana najprej obranava specialist radioterapevt, ki se odloči bodisi za obsevanje omejenih kožnih sprememb ali bolnika napoti na obsevanje cele kože, ki ga izvajajo v nekaterih onkoloških centrih v tujini. Če je limfom kože preobsežen, se število kožnih lezij poveča in ima znake klasičnega limfoma s prizadetostjo periferne krvi in bezgavk, bolnika s kemoterapijo sistemsko zdravijo internisti onkologi.
Limfomi kože so dolgo potekajoče bolezni in dokler bolezen ni sistemsko razširjena, je prognoza relativno ugodna. Ko je bolezen razširjena in je prizadeta celotna površina kože, kar se nemalokrat zgodi pri Sezaryjevem sindromu in fungoidni mikozi, pa je prognoza bolezni slabša. Jane Pahole, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za limfome na Onkološkem inštitutu Ljubljana, pojasni še, da je za zdravljenje napredovalih oblik bolezni na razpolago več zdravil starejše generacije, kot je denimo alemtuzumab pri CD52 pozitivnih oblikah bolezni. V zadnjem času je za bolnike s Sezaryjevim sindromom v Sloveniji na voljo novejše zdravilo mogamulizumab, ki deluje ciljno na določene celice. Ker sta tako diagnostika kot zdravljenje kožnega limfoma dolgotrajna, dr. Pahole poudarja pomen potrpežljivosti in dobrega sodelovanja med bolnikom in zdravnikom.
