Na prvi obisk v letu 2022 smo povabili doc. dr. Nino Kovačević, specialistko ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Tema tokratnega podkasta pa so ginekološke težave med in po onkološkem zdravljenju ter težave v spolnosti.
Ne glede na čas, ki je prežet z vsebinami o spolnosti, telesnosti, celo s pornografijo, ostajajo ginekološke težave in težave v spolnosti še vedno velik tabu. Predvsem pri starejših bolnicah in bolnikih doc. dr. Kovačević opaža, da je to tema, o kateri se ne govori, še posebej, če pri onkoloških bolnikih ne. Zato meni, da bi moral biti vsak zdravnik, ne glede na ožjo specialnost, bolniku vedno na voljo za pogovor o njegovi intimi. Še posebej, ker je znano, da bolniki o tem sami težko spregovorijo, bi jih morali spodbuditi k pogovoru tudi o tej temi in jih opomniti, da se ginekološke težave in težave v spolnosti po onkološkem zdravljenju lahko pojavijo, a da jih je mogoče tudi zdraviti. Že pogovor je lahko za bolnika zelo razbremenilen, dodaja spec. ginekologije in porodništva.
O najpogostejših ginekoloških težavah, ki jih povzroča onkološko zdravljenje, je težko govoriti, saj gre za skupek težav. Te so odvisne predvsem od oblike in tipa raka, lokacije, kjer se rak pojavi, razširjenosti bolezni in vrste onkološkega zdravljenja. Večji vpliv na spolnost pri obeh spolih imajo raki, ki se pojavijo v medenici ter pri ženskah še posebej rak dojke, ki spreminja samopodobo. Določeni vplivi zdravljenja raka so trajni, drugi pa po zaključenem zdravljenju spontano izzvenijo.
Ob postavitvi onkološke diagnoze se spremenijo čustva in nastopijo številne spremembe v psihofizičnem počutju, kot so tesnoba, bolečina, slabost, utrujenost, izguba las, sprememba telesne teže, kožne spremembe, spremembe samopodobe in podobno, ki vplivajo na željo po spolnosti. Težave v spolnosti so sicer povezane z bolečimi spolnimi odnosi, nezmožnostjo doživljanja orgazma, manj energije za spolni odnos, manjši libido, suha nožnica, krvav izcedek iz nožnice in drugo. Pri moških se lahko pojavijo težave z doseganjem orgazma, orgazem brez izliva, erektilna disfunkcija, izguba zanimanja za spolnost in boleči spolni odnosi.
Različne oblike onkološkega zdravljenja, predvsem kemoterapija in hormonsko zdravljenje, lahko pri bolnici sprožita prezgodnjo začasno ali trajno MENOPAVZO in NEPLODNOST. Prenehanje izločanja estrogena in progesterona povzročita različne za menopavzo značilne težave, kot so izguba menstruacije, nočno potenje, vročinski oblivi, suha nožnica, motnje razpoloženja, nespečnost, zmanjšan libido, depresijo, tesnoba, oslabljeno medenično dno in drugo.
Med zdravljenjem s KEMOTERAPIJO BOLNICA NE SME ZANOSITI, saj kemoterapija povzroča prirojene napake ploda. Neplodnost, ki nastopi kot posledica onkološkega zdravljenja, je še posebej obremenjujoča za mlade bolnice, ki bi si po zaključenem zdravljenju želele zanositi. Zato imajo mlade bolnice in bolniki možnost shranjevanja spolnih celic, kar jim po zaključenem zdravljenju omogoča reprodukcijo. Več informacij o možnostih ohranja plodnosti v knjižici, ki jo najdete na tej povezavi: .
Dodaten in najnevarnejši zaplet kemoterapevtskega zdravljenja je NEVTROPENIJA (zmanjšano število nevtrofilcev v krvi), ki bolnike močno izpostavlja različnim okužbam in predstavlja še dodaten zaplet v spolnosti. Pri moških se poleg naštetih težav lahko zaradi tega pojavijo razjede na glavici penisa, ob vhodu v sečnico in v sečnici, kar povzroča bolečino pri izlivu, pojavi pa se lahko tudi krvav izcedek iz semenovoda. Boleče razjede in izvenciklične krvavitve nevtropenija povzroča tudi bolnicam, zato je SPOLNOST OB NEVTROPENIJI in TROMBOCITOPENIJI ODSVETOVANA.
Zaradi prehajanja presnovkov zdravil prek sluznic in sline je pomembno, da se med 48 in 72 po prejeti kemoterapiji pri vaginalnem, analnem ali oralnem spolnem odnosu uporablja kondom. V enakem časovnem obdobju po prejeti kemoterapiji pa je odsvetovano tudi poljubljanje z odprtimi usti, saj citostatiki prehajajo tudi prek človeške sline.
V splošnem, razen naštetih stanj in časovnih okvirjev, pa velja, da dokler obstaja želja po spolnosti, je ta dovoljena in za psihofizično zdravje in kakovost življenja slehernika dobrodošla in zaželena.
