Gost tokratne epizode podkasta Na obisku se nam je oglasil iz Bruslja, kjer od leta 2018 opravlja delo dopisnika RTV Slovenija. Igor Jurič je dolgoletni novinar in voditelj zunanjepolitičnega uredništva Informativnega programa Televizije Slovenija.

Pri 32. letih je prebolel Hodgkinov limfom. Z diagnozo se je soočil med službovanjem v Nemčiji, kjer je takrat živel s soprogo in dvema majhnima sinovoma.  Soočenje z rakom ga je sprva močno pretreslo. Strah ga je bilo, da mu ne bi uspelo ozdraveti, saj takrat razen enega sodelavca, ni poznal nikogar, ki bi raka preživel. In vendar sta se z ženo zelo razumsko spoprijela z njegovo boleznijo. Igor je prestal naporno onkološko zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. Dopisniško delo mu je omogočalo, da je skoraj ves čas lahko opravljal svoje novinarske naloge. To mu je veliko pomenilo, saj je delo zanj pomenilo stik z običajnim življenjem in mu je krepilo zaupanje, da se bo vse skupaj dobro izteklo. Kmalu po zaključenem zdravljenju, ki je trajalo pol leta, je Igor odtekel  Berlinski maraton. Navdušen tekač je v naslednjih letih pretekel še precej maratonov, a Berlinski ima zanj razumljivo odtlej prav poseben pomen.

Diplomant geografije in nemškega jezika s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je svojo novinarsko pot začel z opravljeno avdicijo na Radiu Slovenija. Sprva je delal v jutranjem in nočnem programu, pred dobrima dvema desetletjema  pa je nastopil svojo prvo dopisniško službo v Nemčiji, kamor ga je  RTV imenovala za dopisnika najprej v Bonn in kasneje v Berlin.

V začetku leta 2001 se je družina vrnila v Slovenijo, Igor se je pridružil zunanjepolitični redakciji Televizije Slovenija. Deloval je kot novinar in voditelj osrednje informativne oddaje Dnevnik, nekaj let pa je urednikoval in vodil zunanjepolitično oddajo Globus.

Spomladi leta 2018 bi moral začeti svoj drugi dopisniški mandat kot dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja, a nekaj dni pred odhodom je priletelo kot strela z jasnega – nekega sobotnega jutra je Igor doživel možgansko kap. Že drugo soočenje z življenje ogrožajočo boleznijo in krhkostjo življenja ga ni vrglo s tirov, ponovno se je pobral, opravil rehabilitacijo in se vrnil k svoji strasti – novinarstvu. Novinarsko delo, ki je intelektualno izrazito zahtevno in dinamično, mu je pomagalo, da so možgani ostali dejavni in so lahko razvili nove nevronske povezave, ki mu omogočajo polno in kreativno življenje tudi po tej preizkušnji. Ko si je povrnil moči, je Igor Jurič prevzel funkcijo dopisnika v Bruslju, ki jo opravlja še danes.

Kako je pandemija vplivala na njegovo delo in življenje »tipične evropske razseljene družine«, kot se pošali Igor, kaj je med drugim v Igorjevem kovčku, ki ga od doma spremlja v Bruselj, zakaj je o spoprijemanju s krvnim rakom staršem povedal šele nekaj let po ozdravitvi in kaj je njegovo življenjsko poslanstvo?