Z vami delimo zgodbo našega člana Jerneja, ki v času okrevanja po zdravljenju limfoma z nami deli svoje misli, občutke in spoznanja.
Ta objava je namenjena meni ob koncu okrevanja po hudi bolezni, v znak hvaležnosti in ponosa na prestano obdobje ter na izjemno moč, ki so jo pogosto spremljale tudi solze, predvsem pa v upanju, da bo remisija dokončna. Vam pa naj bo z nauki, ki sem jih izpostavil, opomin, da resnično prisluhnete sebi, svojemu telesu in svojim čustvom ter iz dneva v dan na različne načine gojite ljubezen do sebe.
#1 VZROK
Mineva dve leti od pričetka težjega obdobja, ko sem prvič začutil praznino v sebi. Takrat sem jo pripisoval predvsem hitremu tempu življenja, preobremenjenosti in domnevno dolgotrajnemu skritemu stresu. Je bil to prvi znak izgorelosti? Praznina se je sčasoma začela odražati tudi v odnosih, kjer sem se precej obsojal, prevzemal polno odgovornost in vase vlival precej neresničnih, negativnih besed ter občutkov. Ker nisem našel rešitve, sem se, čeprav atipično zame, začel zapirati vase. Potlačevanje čustev je prineslo vse več notranje napetosti, čustvene izčrpanosti, žalosti ter čustvenega stresa. Pozno jeseni so se pojavile tesnoba, anksioznost in motnje spanja. Sprva sem se ponoči zbujal, nato pa je nespečnost postala tako huda, da po teden dni nisem spal, nato pa sem le za nekaj ur podremal. To je bila ena najtežjih psihičnih obremenitev, kar sem jih doživel, in verjetno nasploh ena najtežjih, kar jih lahko človek doživi. Vsa ta stanja so se postopoma prevesila v depresijo, telo pa je prvič dejansko občutilo stres tudi s telesnimi znaki in simptomi ter občutnim padcem imunske odpornosti. Na srečo so mi antidepresivi, psihoterapija, gibanje in narava pomagali, da se je stanje precej hitro, v nekaj mesecih, začelo izboljševati. Takrat sem začel veliko razmišljati o povezavi med kroničnim stresom, potlačenimi čustvi in telesom. Pri tem me je nagovorila tudi knjiga Gaborja Matéja Ko telo reče ne, ki obravnava, kako lahko dolgotrajen stres in čustveno potlačevanje vplivata na naše duševno in telesno zdravje.
Nauk: vse vrste stresa lahko oslabijo naš imunski sistem in omogočijo boleznim, da se ukoreninijo. Poslušajte svoje telo, sprejmite svoja čustva in gojite ljubezen do sebe!
#2 SIMPTOM
Nekaj mesecev po izrazitem padcu imunske odpornosti se je pojavil prvi simptom. Srbečica stopal. Sprva blaga, nato vse močnejša, dokler ni postala tako huda, da sem si stopala praskal do krvi. Ker sem domneval, da je lahko psihogenega izvora zaradi težkega obdobja, ki sem ga preživljal, zdravnika nisem obiskal že na začetku. Srbenje se je počasi širilo po telesu navzgor. Po nekaj mesecih srbenja so se pojavili tudi izpuščaji po telesu in takrat sem prvič poiskal zdravniško pomoč. Zdravniki so me napotili k alergologu in dermatologu, vendar niso odkrili vzroka. Zdravljenje je bilo zato predvsem nespecifično, simptomatsko, z mazili in antihistaminiki, ki so le blago omilili srbečico ter izpuščaje. Nato so prišli še utrujenost, izguba moči in številni drugi simptomi, zadnje tedne pred diagnozo tudi B-simptomi. Srbečica se je razširila vse do glave in postajala vedno intenzivnejša. Zaradi nje je bil ponovno moten tudi spanec in vse je delovalo kot začaran krog, ki se je začel že leto pred tem. Meseci simptomatskega zdravljenja so minevali, vzroka pa še vedno niso odkrili in tako je srbečica postala najhujša oblika mučenja. Skupaj z vsemi preostalimi simptomi me je popolnoma psihofizično izčrpala, izpraznila. Vas je kdaj srbela koža? Mene je do prve kemoterapije neprestano srbela kar deset mesecev. Članek When itching signals more: A case of chronic pruritus leading to cancer diagnosis iz leta 2025 opisuje, da je dolgotrajno in na običajno zdravljenje neodzivno srbenje brez jasnih primarnih kožnih sprememb lahko znak sistemske bolezni, vključno s krvnimi in drugimi raki.
Nauk: telo pogosto govori, še preden razumemo, kaj nam želi povedati. Poslušajte ga, opazujte spremembe in ne prezrite vztrajnih simptomov!
#3 MOČ
Z zelo slabo psihofizično kondicijo sem se moral soočiti z diagnozo raka Hodgkinov limfom z negativnimi napovednimi dejavniki ter pričeti kemoterapije po shemi BrECADD, ki so moje telo še dodatno oslabile. Danes, približno pet mesecev po intenzivnem onkološkem zdravljenju, pa lahko rečem, da se moje telo po videzu in počutju vrača v prvotno stanje. Čeprav sem bil tudi mesece po zdravljenju precej aktiven, še danes težko razumem, kako sem lahko bil tako aktiven tudi med samim zdravljenjem. Telo je bilo izčrpano in je potrebovalo ogromno počitka že po blagih naporih, kaj šele po zmernih, ki sem se jih kljub temu loteval. Primer? Drugi dan po drugi kemoterapiji sem prekolesaril 30 kilometrov, a nato naslednjih pet dni skoraj v celoti preležal v postelji. Danes razumem, da me ni gnala fizična zmogljivost. Gnala me je močna notranja volja, želja po zdravju in predvsem želja po življenju. Včasih človeka naprej ne žene telo, temveč nekaj globljega v njem. Da psihološka odpornost ni zgolj individualna lastnost, temveč dinamičen proces, ki nastaja iz medsebojnega delovanja bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov, navaja tudi strokovna literatura.
Nauk: notranja moč se pokaže takrat, ko po padcu najdeš moč, da vstaneš in nadaljuješ. Zmorete več, kot si mislite!
#4 SISTEM
Ob zaključku pa še nekaj besed o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. Velikokrat je zdravstveni sistem, predvsem s strani laikov, precej pograjan, vendar je slovensko zdravstvo kljub vsem pomanjkljivostim še vedno nadpovprečno dobro. Zdravljenje na Onkološkem inštitutu je multidisciplinarno in zajema različna področja, ki jih pacient potrebuje. Tukaj je tudi primarna raven zdravstva, od osebnega zdravnika do centrov za krepitev zdravja, ki lahko nudijo podporo pri bolezni in okrevanju, ter sekundarna raven, ki je pogosto vmesni člen ali pa 24-urno zatočišče v obliki urgentnih centrov. V mojem primeru je bilo pomembno tudi Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, ki povezuje bolnike s krvnimi raki, njihove svojce in zdravstvene strokovnjake. Ukvarjajo se z ozaveščanjem, podporo, rehabilitacijo, informacijami o zdravljenju in zagovorništvom onkoloških bolnikov. Šele ko se znajdeš v vlogi pacienta, zares uvidiš, koliko ljudi, znanja, izkušenj in različnih strok je potrebnih za enim samim zdravljenjem. Hvala vsem!
Nauk: malo bolj cenite naše zdravstvo, kajti njegovo pravo vrednost boste lahko spoznali šele takrat, ko ga boste zares potrebovali. Bodite hvaležni!
Sam sem prepričan, da je na bolezen treba gledati kot na celoto. Ni dovolj, da vidimo samo bolezen, temveč tudi podlago, na kateri nastaja, torej človeka kot celoto. Knjiga Ko telo reče ne brez zadržkov opredeljuje notranje vzgibe in vodila človeškega obstoja ter pri tem odpira tudi naša čustva z namenom, da nas osvobodi lastnega zanikanja in sramu pred samodejnimi notranjimi vzgibi, zaradi katerih potlačimo svoja čustva, občutke in zaznave. Skozi primere in zgodbe, kakršna je tudi moja, nam odpira oči ter nas spodbuja, da sami pogledamo vase in se zazremo v področja svojega življenja, kjer si še vedno ne upamo iskreno presoditi, kaj je dobro za nas in kaj nam škodi.
Ostanimo zdravi!
Jernej Jeromel
