Kaj bi storili, če bi se nekdo v vaši bližini nenadoma zgrudil in prenehal normalno dihati? Bi znali ukrepati? Bi si upali začeti oživljanje? In ali bi znali uporabiti defibrilator? Prav o teh vprašanjih smo se pogovarjali in se nanje pripravljali na praktični delavnici oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), ki smo jo v Združenju L&L pripravili 29. oktobra 2026 na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Delavnico je vodil Jernej Jeromel, reševalec, predavatelj in magister zdravstvene nege ter član Združenja L&L.
Udeleženci so najprej obnovili osnovno znanje o prepoznavanju srčnega zastoja in pravilnem ukrepanju, nato pa se preizkusili še v praktičnih postopkih oživljanja in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Ker je v takšnih trenutkih najpomembneje hitro in pravilno ukrepati, smo zbrali nekaj ključnih sporočil z delavnice.
Srčni zastoj se lahko zgodi doma – med najbližjimi
Srčni zastoj se pogosto zgodi v domačem okolju, v krogu družine ali prijateljev in prav vsak od nas se lahko znajde v položaju, ko bo lahko s svojim ukrepanjem pomagal bližnjemu ali neznancu. Kljub temu je strah pred oživljanjem pogosto (pre)velik. Ljudje se bojimo, da bomo naredili kaj narobe, da ne bomo znali pravilno izvesti postopkov ali da bomo poškodovali človeka, ki mu želimo pomagati. Toda pri srčnem zastoju je najnevarnejše prav neukrepanje. Človek, ki doživi srčni zastoj, brez takojšnje pomoči nima možnosti preživetja. Vsaka pomoč je zato boljša kot čakanje.
Pomembno je vedeti, da nas ob klicu na številko 112 zdravstveni dispečer ne pusti samih. Umirjeno nas vodi skozi postopke, nam daje navodila in pomaga, da se osredotočimo na naslednje korake, ki jih moramo izvesti.
Kako ukrepamo ob sumu na srčni zastoj?
Če se oseba nenadoma zgrudi, se ne odziva in ne diha normalno, moramo ukrepati takoj. Pri tem si zapomnimo nekaj osnovnih korakov:
- Preverimo odzivnost. Osebo nežno stresemo za ramena in jo glasno ogovorimo.
- Preverimo dihanje. Odpremo dihalno pot (glavo zvrnemo nazaj) in 10 sekund preverjamo, ali oseba diha normalno. Občasni vzdihi oziroma hlastanje za zrakom niso normalno dihanje.
- Pokličemo 112. Če je mogoče, naj v tem času nekdo drug pokliče na 112 (nujno medicinsko pomoč) in prinese AED. Če smo sami, pokličemo številko 112 na zvočnik in sledimo nadaljnim navodilom zdravstvenega dispečerja.
- Začnemo oživljanje. Izvajamo stise prsnega koša. Če smo usposobljeni in zmoremo, dodamo tudi vpihe. Če vpihov ne znamo ali jih ne moremo izvajati, ne odlašamo – začnemo vsaj s stisi prsnega koša.
- Čim prej uporabimo AED. Ko je defibrilator na voljo, ga vključimo, pravilno namestimo elektrode in sledimo glasovnim navodilom naprave. Ves čas ob tem izvajamo tudi stise prsnega koša (razen takrat, ko nam AED sporoči, da se bolnika ne smemo dotikati, ker preverja srčni ritem ali takrat, ko je priporočen šok).
Kakšni naj bodo stisi prsnega koša in zakaj so tako pomembni?
Ob srčnem zastoju srce preneha učinkovito črpati kri po telesu. Zaradi tega se prekine dotok kisika do življenjsko pomembnih organov, predvsem možganov in srca. Možganske celice so na pomanjkanje kisika zelo občutljive, zato lahko že po nekaj minutah brez ustreznega krvnega obtoka začnejo nastajati nepopravljive poškodbe.
S stisi prsnega koša z rokami mehansko nadomeščamo delovanje srca. Ko pritiskamo na prsni koš, ustvarjamo pritisk v prsni votlini, ki pomaga potiskati kri iz srca in velikih žil proti možganom ter drugim organom. Ko pritisk sprostimo, se prsni koš ponovno razširi, kar omogoča, da se srce ponovno napolni s krvjo. Tako z zaporednimi stisi vzdržujemo vsaj delni krvni obtok in podaljšujemo čas, v katerem lahko možgani in drugi organi prejemajo kisik
Pri odraslem izvajamo stise na sredini prsnega koša (v predelu žličke), s frekvenco 100–120 stisov na minuto in globino približno 5–6 centimetrov. Roke imamo ob tem iztegnjene, prste prekrižane, ramena pa nad dlanmi, da lahko uporabimo celotno težo zgornjega dela telesa, s tem pa zagotovimo kar se da kvalitetne stise prsnega koša.
Pomembno je, da so stisi dovolj močni in enakomerni – s tem omogočimo, da se srce ponovno napolni s krvjo. Prekinitve stisov prsnega koša naj bodo čim krajše, saj se ob vsaki prekinitvi ustvarjeni krvni obtok hitro zmanjša. Če je prisotnih več ljudi, se lahko pri stisih prsnega koša izmenjujejo, saj je kakovostno oživljanje fizično naporno in nas lahko hitro utrudi.
AED: naprava, ki nas vodi skozi uporabo
Avtomatski zunanji defibrilator (AED) je prenosna naprava, ki analizira srčni ritem in ob določenih motnjah srčnega ritma svetuje oziroma omogoči električni sunek. Uporabljajo jo lahko tudi ljudje brez zdravstvenega znanja, saj nas naprava z glasovnimi navodili jasno vodi skozi posamezne korake.
Ko AED prinesemo do osebe, ga vključimo in sledimo navodilom. Elektrode AED namestimo neposredno na golo in suho kožo prsnega koša, saj mora električni tok med njima nemoteno potovati skozi prsni koš in srce. Če ima oseba oblačila, jih hitro odstranimo ali razrežemo, moker prsni koš pa obrišemo. Eno elektrodo AED namestimo pod desno ključnico, drugo na levo stran prsnega koša, pod pazduho. Takšna namestitev omogoča, da električni tok potuje čez srce. Ves čas nadaljujemo s stisi prsnega koša, ob tem pa sledimo glasovnim navodilom AED. Med analizo srčnega ritma in morebitnim električnim sunkom se osebe ne dotikamo. Če naprava svetuje električni sunek, poskrbimo, da se nihče ne dotika osebe, in sledimo navodilom. Takoj zatem nadaljujemo s stisi prsnega koša.
Defibrilatorja se torej ni treba bati. Naprava sama analizira srčni ritem in odloči, ali je električni sunek potreben. Če ni, ga ne bo svetovala. Pomembno je, da AED uporabimo čim prej, saj lahko v kombinaciji s kakovostnim oživljanjem bistveno poveča možnost preživetja.
Kje je najbližji AED?
V Sloveniji je na voljo približno 50 različnih vrst oziroma modelov defibrilatorjev, naprave pa so nameščene na številnih javnih in zasebnih lokacijah. Lokacije nekaterih lahko preverimo na spletnih zemljevidih, na primer tukaj.
Ob tem nas je predavatelj opozoril, da je pomembno vedeti, da zemljevidi niso nujno popolni, prav tako podatek o lokaciji še ne zagotavlja, da je naprava v danem trenutku dostopna in delujoča. Poseben izziv v Sloveniji je namreč skrbništvo nad AED napravami. Pri nekaterih je urejeno redno oziroma avtomatsko preverjanje delovanja, pri drugih, zlasti zasebnih, pa se lahko zgodi, da vzdrževanje in preverjanje nista dovolj pogosta. Tako se lahko zgodi, da naprava, ki je označena na zemljevidu, ob uporabi ne deluje.
Zato je dobro, da že vnaprej poznamo lokacije AED v svojem kraju in okolici. V nujnem primeru v vsakem primeru vedno pokličemo 112 ter sledimo navodilom zdravstvenega dispečerja, ki nam lahko tudi pomaga tudi pri iskanju najbližjega defibrilatorja.
Oživljanje otrok in dojenčkov ima nekaj posebnosti
Pri otrocih in dojenčkih se postopki oživljanja nekoliko razlikujejo od postopkov pri odraslih. Srčni zastoj je pri njih pogosto posledica težav z dihanjem, na primer zadušitve zaradi tujka, utopitve ali hude alergijske reakcije. Zato so pri oživljanju otrok še posebej pomembni začetni vpihi.
Pri otroku, ki se ne odziva in ne diha normalno, po odprtju dihalne poti izvedemo pet začetnih vpihov, nato nadaljujemo s stisi prsnega koša ter sledimo navodilom dispečerja na številki 112. Če je na voljo AED, ga čim prej uporabimo in upoštevamo njegova navodila.
Pri dojenčkih moramo biti zaradi njihove drugačne anatomije še posebej pozorni na položaj glave in način izvajanja vpihov ter stisov.
- Dihalna pot: glavo ohranjamo v nevtralnem položaju. Ne zvrnemo je nazaj, saj lahko s tem zapremo dihalno pot.
- Vpihi: z usti hkrati objamemo dojenčkov nos in usta ter nežno vpihnemo toliko zraka, da se prsni koš vidno dvigne.
- Stisi prsnega koša: uporabljamo tehniko, pri kateri prsni koš objamemo z obema rokama, palca pa namestimo na spodnjo polovico prsnice in z njima izvajamo stise.
- Elektrode AED: pri dojenčkih jih namestimo eno na sprednjo stran prsnega koša, drugo na hrbet, da se ne dotikata oziroma prekrivata.
Pomembno je, da ne ostanemo zgolj opazovalci
Ena od najpomembnejših stvari, ki smo jih odnesli z delavnice oživljanja, je, da pomoč ni naloga ene same osebe. Nekdo pokliče 112, drugi začne s stisi prsnega koša, tretji prinese AED, četrti pomaga usmerjati druge ali poskrbi za varnost in neoviran dostop reševalcev do kraja nesreče. Vsak korak šteje!
Zato se ne bojmo pristopiti in pomagati! Tudi če ne poznamo vseh postopkov, lahko pokličemo pomoč, poslušamo navodila zdravstvenega dispečerja in naredimo prvi korak.
Znanje, ki ga je vredno obnavljati
Za odlično in praktično izvedeno delavnico se še enkrat lepo zahvaljujemo našemu članu Jerneju, ki je z nami delil svoje znanje in izkušnje, vsem udeležencem pa za aktivno sodelovanje in prijetno druženje.
V Združenju L&L verjamemo, da je znanje oživljanja pomembno za vsakogar – ne glede na poklic ali predhodne izkušnje. Upamo, da bomo lahko podobne priložnosti za učenje še ponovili in skupaj redno obnavljali znanje, ki resnično lahko reši življenje.
Ekipa L&L
Galerija
Oglej si celotno galerijo
