Povzetek posvetovalnice o pametni uporabi umetne inteligence

»Kako varno in učinkovito uporabljati umetno inteligenco?«

To vprašanje smo si zastavili na zadnji L&L skupinski spletni posvetovalnici, na kateri se nam je pridružil Domen Bizjak, magister pravnih znanosti iz družbe Roche Slovenija. Gospod Bizjak sicer pokriva zahtevno področje prava in skladnosti poslovanja, njegovi sodelavci pa ga že nekaj časa poznajo tudi kot velikega poznavalca umetne inteligence. Njegovo poslanstvo je tako v zadnjem času tudi to, da kompleksne tehnologije, o katerih danes vsi govorijo, prevede v preprost in uporaben jezik za vsakogar izmed nas.

Veseli smo, da se je Domen Bizjak prijazno odzval tudi povabilu Združenja L&L in tudi za naše člane, bolnike, svojce in druge podpornike L&L pripravil predavanje, v katerem je predstavil različna orodja generativne umetne inteligence ter praktične in varne načine vsakdanje uporabe umetne inteligence. Na pobudo članov smo se v Združenju L&L odločili, da vsebino predavanja na kratko povzamemo tudi za tiste, ki se predavanja niste mogli udeležiti. Upamo, da vam bo branje zanimivo in koristno! Vabljeni pa tudi na naslednje L&L posvete s strokovnjaki, ki jih redno izvajamo preko platforme www.posvetuj.se!

Umetna inteligenca – več kot le ChatGPT

Umetna inteligenca (UI) v zadnjih letih hitro spreminja način, kako iščemo informacije, ustvarjamo vsebine in sprejemamo odločitve. Na predavanju smo spoznali, kako jo lahko uporabljamo varno, odgovorno in učinkovito, predvsem pa kako postati samozavestni uporabniki teh orodij.

Čeprav je danes izraz umetna inteligenca pogosto kar sinonim za ChatGPT, obstaja več različnih sistemov, kot so Copilot, Gemini, DeepSeek, Mistral AI ali rešitve podjetja Meta. Večina jih je dostopnih brezplačno ali z nadgradnjo na plačljive različice. Brezplačne različice za osnovno uporabo večinoma zadoščajo, vendar imajo lahko več napak oziroma tako imenovanih »halucinacij«, ko umetna inteligenca poda prepričljiv, a napačen odgovor.

UI uporabljajmo tam, kjer področje že poznamo

Pomembno priporočilo predavatelja je bilo, da umetno inteligenco uporabljamo predvsem na področjih, ki jih dobro poznamo. Ker so odgovori pogosto oblikovani zelo profesionalno, je namreč težko prepoznati napake, če o temi nimamo osnovnega predznanja.

Za učinkovito uporabo je ključno tudi, da umetno inteligenco preizkušamo takrat, ko je ne potrebujemo nujno – z eksperimentiranjem in postavljanjem vprašanj namreč razvijamo občutek, kako orodja delujejo in kakšne odgovore lahko pričakujemo, s tem pa tudi lažje in hitreje prepoznamo pogoste napake in neustrezne odgovore. Zato je priporočljivo, da umetno inteligenco uporabljamo predvsem na področjih, ki jih že vsaj delno poznamo, saj bomo le tako lažje prepoznali morebitne napake ali netočnosti.

Pri uporabi umetne inteligence moramo imeti v mislih nekaj osnovnih značilnosti teh sistemov:

• umetna inteligenca ni človeška inteligenca, temveč računalniški model, ki na podlagi statističnih vzorcev povezuje besede v smiselne stavke in odgovore,
• odgovori so lahko zelo prepričljivi, čeprav niso vedno pravilni,
• sistemi so praviloma zasnovani tako, da nikoli ne odgovorijo z »ne vem«, zato lahko hitro ustvarijo tudi napačne ali izmišljene informacije,
• med različnimi modeli obstajajo velike razlike – brezplačne različice so zelo uporabne, vendar imajo lahko več napak oziroma »halucinacij«.

Primeri vsakodnevne uporabe UI

Umetna inteligenca lahko pomaga pri številnih vsakdanjih nalogah, na primer pri:

• iskanju informacij na spletu,
• razumevanju strokovnih člankov in dokumentov,
• pripravi na obisk pri zdravniku,
• analiziranju daljših besedil,
• primerjanju več možnosti pri odločitvah,
• viharjenju idej,
• izboljševanju predstavitev, e-poštnih sporočil ali drugih besedil,
• pripravi osnutkov projektov,
• personaliziranemu učenju (primer Astra AI: nadomešča inštruktorja za učenje matematike),
• ustvarjanju slik za predstavitve ali izobraževalne materiale,
• ustvarjanju videoposnetkov,
• idr.

Za začetnike je dober pristop, da umetno inteligenco najprej uporabljajo za preproste naloge, na primer za predloge receptov iz sestavin, ki jih imamo v domačem hladilniku in shrambi. Tako se postopno naučimo, kako oblikovati vprašanja in dobiti bolj uporabne odgovore.

Ključ do dobrih odgovorov: pravilno zastavljen »prompt«

Kakovost odgovora umetne inteligence je močno odvisna od tega, kako zastavimo vprašanje oziroma poziv (prompt). Pri tem je priporočljivo upoštevati nekaj osnovnih elementov:

1. Vloga – določimo vlogo, ki naj jo prevzame UI (npr. pravni strokovnjak, predavatelj ali pisatelj pravljic za otroke).
2. Naloga – jasno opišemo, kaj želimo, da UI naredi (kaj bo konkreten odgovor na naše vprašanje).
3. Kontekst – dodamo okolje ali državo (npr. Slovenija), da dobimo bolj relevantne odgovore.
4. Pričakovanja – navedemo, katere informacije želimo vključiti (npr. postopki, stroški).
5. Oblika – določimo format (seznam, tabela, e-pošta, kratek povzetek ipd.), število znakov ipd.
6. Ton – določimo slog odgovora (npr. empatično, brez strokovnega žargona).

Posebna previdnost pri osebnih podatkih

Pri uporabi umetne inteligence je zelo pomembno varstvo osebnih podatkov. V številna orodja ne smemo vnašati svojih ali tujih osebnih podatkov (npr. ime, priimek, naslov, EMŠO, zdravstveni podatki, številke dokumentov ipd.), še posebej pa moramo biti previdni pri nalaganju dokumentov, fotografij ali drugih občutljivih informacij. Za podatke drugih oseb praviloma nimamo njihovega dovoljenja, zato jih ne smemo deliti.

Pomembno je vedeti, da se številni modeli umetne inteligence učijo tudi na vprašanjih uporabnikov, ki se lahko shranjujejo, včasih tudi takrat, ko nismo prijavljeni v uporabniški račun. Na podoben način se zbirajo podatki tudi pri uporabi spletnih iskalnikov, zato je smiselno ravnati previdno in deliti le tiste informacije, ki niso občutljive.

Uporaba v zdravstvenem kontekstu

Umetna inteligenca je lahko koristna tudi kot podpora pri pripravi na zdravstveno obravnavo, vendar le ob upoštevanju določenih omejitev in posebni previdnosti pri ravnanju z osebnimi podatki. Predavatelj je poudaril, da lahko UI pomaga bolnikom pri bolj informiranem sodelovanju pri odločanju o zdravljenju in lastni obravnavi, saj omogoča boljše razumevanje informacij in pripravo na pogovor z zdravstvenimi strokovnjaki.

Pri tem je zelo pomembno, da pred vnosom dokumentov ali vprašanj odstranimo vse osebne podatke (ime, priimek, naslov, ZZZS številka, davčna številka ipd.).

V tem kontekstu jo lahko uporabimo na primer za:

• razlago medicinskih izrazov (po predhodni anonimizaciji dokumenta),
• pripravo vprašanj za obisk pri zdravniku,
• dodatne razlage informacij, ki nam jih je že predstavil zdravnik (v bolj razumljivem ali preprostem jeziku),
• strukturiranje svojih simptomov ali zdravstvene zgodovine za boljšo pripravo na pregled,
• povzetek daljših zdravstvenih informacij ali navodil,
• ipd.

Pomembno pa je, da vse informacije in ugotovitve, ki jih pridobimo s pomočjo umetne inteligence, vedno preverimo in potrdimo z zdravnikom. Zdravniki so za to usposobljeni in so bolnikom na voljo za dodatna vprašanja ter pojasnila.

Nikakor pa ni priporočljivo, da umetni inteligenci opišemo svoje simptome in pričakujemo diagnozo, saj lahko to vodi v napačne zaključke, samo-diagnosticiranje in nepotrebno zaskrbljenost. Umetna inteligenca je lahko v pomoč pri razumevanju informacij, ne more pa nadomestiti strokovne medicinske presoje!

Trend: umetna inteligenca kot »psihoterapevt«

V zadnjem času – predvsem med mladimi – opažamo tudi trend uporabe umetne inteligence kot neke vrste digitalnega »psihoterapevta«.

Pri bolezni ali v stresnih življenjskih situacijah se lahko pojavijo strahovi, na primer strah pred izvidi, ponovitvijo bolezni ali negotovostjo glede prihodnosti. Umetna inteligenca lahko v takih primerih pomaga z idejami za tehnike umirjanja misli, kot so sproščanje, čuječnost ali vodenje dnevnika.

Pomembno pa je poudariti, da umetna inteligenca ne more nadomestiti človeškega stika, empatije in pravega pogovora s strokovnjakom ali bližnjimi!

Tveganja in omejitve umetne inteligence

Umetna inteligenca je danes zelo dostopna – lahko bi rekli, da je postala precej »demokratična« tehnologija, saj jo lahko uporablja skoraj vsak z dostopom do interneta. Razvoj na tem področju poteka izjemno hitro, zato je težko napovedati, kam vse bo tehnologija še napredovala. Prav zato je pomembno, da družba v njen razvoj vlaga premišljeno in odgovorno, z namenom ustvarjati koristi za ljudi.

Veliko organizacij umetno inteligenco že uvaja v svoje delovne procese, saj lahko bistveno poveča učinkovitost in avtomatizira številne naloge. Morda ste opazili, da številni klicni centri in druge službe za podporo uporabnikom že uporabljajo umetno inteligenco, ki prevzame del komunikacije s strankami.Takšne rešitve so pogosto cenejše in omogočajo hitro prilagajanje prodajnim ali servisnim strategijam.

Hkrati pa uporaba umetne inteligence prinaša tudi številna tveganja:

• Pristranskost podatkov: modeli se učijo na obstoječih podatkih – besedilih, knjigah in spletnih vsebinah. Če so bili ti podatki pristranski ali netočni, se lahko takšne pristranskosti prenesejo tudi v odgovore umetne inteligence.
• Dezinformacije in »halucinacije«: umetna inteligenca lahko ustvari zelo prepričljive, vendar napačne informacije.
• Globoki ponaredki (deepfake): s pomočjo umetne inteligence je mogoče ustvariti zelo realistične videoposnetke ali zvočne posnetke, ki lahko zlorabijo podobo ali glas določene osebe. Pri ogledu slik in videoposnetkov na spletu bodite zelo kritični – možnost zlorab je velika, zato preverjajte vire in se ne zanašajte le na vizualni ali avdio vtis.
• Zlorabe v digitalni komunikaciji: tudi nezaželena sporočila (spam) in prevare so danes pogosto ustvarjene z umetno inteligenco. Če smo še pred nekaj leti med e-pošto prepoznali nezaželena sporočila po slabi angleščini ali slabem prevodu v slovenščino, so danes takšna sporočila lahko zelo prepričljivo napisana in prilagojena posameznemu uporabniku.
• Zasebnost in varstvo podatkov: številni brezplačni sistemi se učijo iz podatkov uporabnikov. V podjetjih se zato včasih sklepajo posebni dogovori z razvijalci, da se modeli ne učijo na njihovih podatkih, kar pa je praviloma povezano z višjimi stroški. V preteklosti so se že zgodili primeri, ko so uporabniki v sisteme vnesli poslovne skrivnosti, ki so kasneje postale dostopne tudi drugim.
• Okoljski vpliv: razvoj in delovanje velikih modelov umetne inteligence zahtevata veliko računske moči, kar pomeni tudi veliko porabo energije in toplote.
• Transparentnosti: v nekaterih okoljih umetne inteligence ni mogoče uporabljati, saj še ne znamo povsem razložiti uporabe (npr. medicinski pripomočki, ki jih je potrebno validirati)

Dodatni viri

K povzetku posvetovalnice je spodaj priložena tudi PPT predstavitev predavatelja Domna Bizjaka, ki ponuja dodatne vizualne poudarke, praktične primere in priporočila. Predstavitev si lahko ogledate ali pa jo v PDF obliki tudi naložite na svoj računalnik. Med predavanjem smo omenili tudi brezplačno dostopno belo knjigo »Uporaba umetne inteligence pri soudeleženem odločanju v zdravstvu«, ki je na voljo za branje na povezavi: dokument-uporaba-ui-pri-odlocanju-v-zdravstvu.pdf.

PPT predstavitev: Domen Bizjak

Eden od udeležencev je razpravo zaključil z mislijo, ki dobro povzema bistvo odgovorne uporabe tehnologije: »Umetno inteligenco moramo uporabljati sebi v prid in ne drugim v škodo. Pri tem pa ni pomembno le učenje KAKO jo uporabljamo, ampak tudi in predvsem vzgoja ljudi, ki jo uporabljajo.«

Želimo vam učinkovito, varno in odgovorno uporabo umetne inteligence!

Povzetek posvetovalnice je na podlagi predavanja pripravila: Ajda Cvelbar Kern, vodja projektov komuniciranja pri Združenju L&L