Levkemije so maligne bolezni krvi in krvotvornih organov, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega širjenja v levkocitno vrsto usmerjenih celic v kostnem mozgu. Ta nato povzroči nenadzorovano razraščanje in kopičenje nenormalnih in zelo nezrelih belih krvničk, ki s svojo rastjo v kostnem mozgu izrivajo zdrave krvne celice, ki jih potrebujemo za normalno življenje. Posledično je tvorba normalnih belih in rdečih krvničk ter krvnih ploščic ovirana.

Posledice so spontane krvavitve, ponavljajoče se okužbe (npr. pljučnice) in klinična slika slabokrvnosti.

V grobem se loči med akutno levkemijo (limfoblastna in mieloblastna), za katero je značilen zelo hiter nastanek in nato dinamika simptomov, ter kronično levkemijo (limfocitna in mieloična). Pri slednjih se simptomi in morebitne težave razvijajo več let.

Pri kronični limfocitni levkemiji (KLL), ki sicer sodi v skupino indolentnih ali nizko malignih NHL, se nenadzorovano množi v limfocitno vrsto usmerjena celica. Zato so težave enake kot pri prej navedenih indolentnih NHL, bolezen pa se najpogosteje odkrije naključno.

Znaki in simptomi:

• zadihanost

• izguba telesne teže
• povečani limfni vozli (povečane bezgavke)
• okužbe kože, dihal, ledvic in drugih organov
• utrujenost
• nočno potenje
• vročina
• povečana vranica

Nekateri bolniki nimajo nobenih simptomov in za bolezen izvedo šele ob naključnem rutinskem pregledu.